Teorija gledališke predstavitve razvil nemški dramatik dvajsetega stoletja Bertolt Brecht. Brecht ustvaril vrsto drame, da si občinstvo s popolno odreda. Je uporabil tisto, kar je imenovano "odtujenosti učinki" ustvariti čustveno razdaljo med občinstvo in ukrepov na odru. Med teh učinkov so: kratek, samostojen prizori, ki vodijo igro od stavbe Katarza vrhunec; pesmi, ki komentira ukrepa, in tehnike, ki delujejo, ki preprečujejo razvoj čustvene identitete s svojo vlogo igralec.

Poleg igra Bertolt Brecht, druge igra, ki uporabljajo epsko gledališče konvencij so Georg Buchner, Benjamin Franklin Wedekind, Erwin Piscator, in Leopold Jessner.